-
1 do
[du:] 1. 3rd person singular present tense - does; verb1) (used with a more important verb in questions and negative statements: Do you smoke?)2) (used with a more important verb for emphasis; ; [ðo sit down])3) (used to avoid repeating a verb which comes immediately before: I thought she wouldn't come, but she did.)4) (used with a more important verb after seldom, rarely and little: Little did he know what was in store for him.)5) (to carry out or perform: What shall I do?; That was a terrible thing to do.) narediti6) (to manage to finish or complete: When you've done that, you can start on this; We did a hundred kilometres in an hour.) končati; narediti7) (to perform an activity concerning something: to do the washing; to do the garden / the windows.) narediti8) (to be enough or suitable for a purpose: Will this piece of fish do two of us?; That'll do nicely; Do you want me to look for a blue one or will a pink one do?; Will next Saturday do for our next meeting?) zadostovati; ustrezati9) (to work at or study: She's doing sums; He's at university doing science.) ukvarjati se10) (to manage or prosper: How's your wife doing?; My son is doing well at school.) uspevati11) (to put in order or arrange: She's doing her hair.) urejati12) (to act or behave: Why don't you do as we do?) delati, početi13) (to give or show: The whole town gathered to do him honour.) izkazati14) (to cause: What damage did the storm do?; It won't do him any harm.) povzročiti15) (to see everything and visit everything in: They tried to do London in four days.) ogledati si2. noun(an affair or a festivity, especially a party: The school is having a do for Christmas.) proslava- doer- doings
- done
- do-it-yourself
- to-do
- I
- he could be doing with / could do with
- do away with
- do for
- done for
- done in
- do out
- do out of
- do's and don'ts
- do without
- to do with
- what are you doing with* * *I [du:]1.transitive verbnapraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati; slang varati; theatre igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti; familiarly pogostiti; odsedeti (kazen);2.intransitive verbdelati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovatito do s.o.'s bidding — izpolniti ukaz kogaI have done my best — potrudil sem se, kar se dato do good — prijati, dobro (komu) storitito do a guy — popihati jo, zbežatito do s.o. an ill turn — zagosti jo komuto do s.o. injustice — storiti komu krivicoto do justice — odkrito priznati; colloquially s slastjo pojestihow do you do — dober dan, pozdravljenito make do — prebijati se, shajati s svojimi sredstvicolloquially nothing doing — s tem ne bo ničto do s.th. on the Q. T. — delati kaj na skrivajto do sums — reševati (računske) naloge, delati računecolloquially to do the talking — imeti glavno besedoslang to do time — sedeti v ječito do s.o. a good turn — narediti komu uslugoto do o.s. well — privoščiti sito do well — dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutitiwell-to-do — premožen, bogatdo well and have well — kdor si dobro postelje, dobro spithat won't do — to ne gre, to ni dovoljone must do at Rome as the Romans do — kdor se z volkovi druži, mora z njimi tulitiwhat can I do for you? — s čim vam lahko postrežem?II [du:]nounslang sleparstvo; zabava, družbaIII [dou]nounmusic do, nota C
См. также в других словарях:
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenášati — am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pót — 1 a m, mn. póti m in póta s, rod. mn. pótov; dv. póta m in póti s (ọ; pọ̑ta) 1. star. pot ž: a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvá — é é štev., rod., mest. dvéh, daj., or. dvéma (ȃ ẹ̑) 1. izraža število dve [2] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; ni naju strah, saj sva dva; dve pa dve sta govorili med seboj / ura je dve; ob dveh ponoči; ob dveh (popoldne) 14h; star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vléči — vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ) 1. s silo, usmerjeno proti sebi a) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska; vol vleče plug; konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastáviti — 1 im dov. (á ȃ) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot // s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priznávati — am nedov. (ȃ) 1. z besedo, kretnjo izražati, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: na zaslišanju so drug za drugim priznavali sodelovanje pri atentatu; priznavati zločine // strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika